Jezik so tehnologije? – Ditko.si – Digitalni jezikovni globus

Jezik so tehnologije?

»Zdi se, da obstaja neke vrste Gershamov zakon kulturne evolucije, po katerem popreproščene ideje vedno zamenjajo sofisticirane ter vulgarno in sovražno vedno nadomesti lepo. In vendar lepo ostaja.«
Gregory Bateson

Jezik obstaja, dokler obstajajo ljudje, ki ga govorijo. V luči avatarske prihodnosti pa nekateri slovenski raziskovalci že dolgo opozarjajo, da bo v prihodnosti poln obstoj jezika odvisen ne samo od ljudi, ki ga bodo govorili, ampak tudi od računalniških programov, ki ga bodo »govorili« in »razumeli« – oziroma raje »procesirali«, saj računalnik nikoli ne razume na enak način kot ljudje.

Če bomo imeli avatarje, ki bodo upravljali naše komunikacije, prehrano, finance, zdravje, zabavo …, ampak samo v angleščini ali drugih velikih jezikih, kaj bo to pomenilo za naš jezik? Je mogoče, da v prihodnosti jezik ne bomo več samo ljudje, ampak tudi tehnologije? Ga bo sooblikovalo tudi to, ali in kako bo naš jezik govoril računalnik?

Vrnimo se v sedanjost: računalnik že danes sooblikuje naš jezik. S tem ko nam omogoča nove kanale komunikacije, nam omogoča nove oblike jezikovnega obnašanja, spodbuja nove jezikovne vzorce oziroma kot smo dejali tule: nov čas, novi mediji, nov jezik. Tako kot na naš jezik vplivajo in ga spreminjajo današnje najbolj razširjene tehnologije komuniciranja, bodo nanj vplivale tudi morebitne prihodnje tehnologije komuniciranja ne samo prek računalnika, ampak tudi z računalnikom.

Toda na zadnjem koncu vseh teh tehnologij je vedno znova samo en: posameznik, uporabnik, človek. In z jezikovnega zornega kota gre pri tem vedno znova za vprašanje, kakšen je ta en in edinstven jezik, ki ga vsakdo od nas piše, govori in razume, kako ga uporabljamo, kakšna pričakovanja in zahteve imamo od svojega jezika, koliko verjamemo vanj, koliko se ga zavedamo. Na dnu vsega smo jezik spet ljudje.