»Pri definiranju konceptov, ki so sami po sebi dvoumni, ne smemo težiti k natančnosti, ampak k dvoumnosti: prizadevati si moramo za ravno tolikšno stopnjo dvoumnosti definicije, kot je prisotna v konceptu samem.«
Wierzbicka, 1985
Kako rečemo ženski, ki opravlja poklic kemika in tekstilnega mehanika, pišemo jelša v Rakova jelša z veliko ali z malo, je pridevnik iz besede afekt afekten ali afektiven, je danes moj srečen dan ali moj srečni dan, se pomlad začne z mesecem marcem ali mescem marcem, so samo nekatera najnovejša od številnih vprašanj uporabnikov. Odgovore nanje (ali morda nanja?) se splača brati ne samo zato, da izvemo konkretne stvari, ampak tudi zato, da dobimo boljši vpogled, na katere jezikovne priročnike se lahko opremo in kako podatke v njih interpretiramo, če želimo najti odgovor na svojo dilemo takoj sami.
Za vsakovrstne odgovore na vprašanja, povezana s tem, kako v slovenščini kaj pišemo ali rečemo, zadnja leta skrbi jezikovna svetovalnica pri Inštitutu Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer so tudi sicer zadolženi za pravopisna pravila in druge, s slovenščino povezane priročnike. Čeprav smo Slovenci baje zelo zadržani pri postavljanju vprašanj v javnosti, jih jezikovni svetovalnici dnevno postavljamo in nabralo se je že na stotine odgovorov.
Razvoj jezika je najhitrejši na področju strok in terminologije. Pomislimo samo, koliko novih poimenovanj je prišlo k nam skupaj z novo tehnologijo in kolikokrat obstanemo z vprašanjem, ali za nekaj že obstaja slovensko poimenovanje, in če ne, kakšno bi bilo primerno. Chipset, coaching, GPS, konverter, LCD-zaslon, mobbing, open source, piercing, POS, PR, skenirati, welness, WLAN … Ni in ni konca.
Zato ni čudno, da je tudi jezikovnih dilem, ko je treba poiskati ustrezna poimenovanja za tujo terminologijo, skupaj toliko, da imajo svoj posebni jezikovni kotiček – terminologišče. Tudi za to skrbijo strokovnjaki pri Inštitutu Frana Ramovša ZRC SAZU.
Sledi: Jezik v tehnologijah