»Če hočeš brati, je treba brati. In nazaj na druge p-je: če hočeš pisati, je treba pisati. Pa kombinirano: če hočeš dobro pisati, je treba brati. Če hočeš dobro brati, je treba dobro pisati. Prispodoba seveda šepa. Pri branju in pisanju zaenkrat ni kaj prida praškov, mehčalcev in strojev. Se pa lažje berejo dobro napisana, razumljiva besedila s premišljenim jezikom. Taka besedila berejo tudi stroji. Berem celo, da se stroji učijo pisati …
Zato se raje vračam k pisanju. Umazanega perila imamo dovolj. Znana je modrost, da ga je najbolje prati doma – tudi če z mednarodnimi stroji in praški. Bolje, da peremo sami, kot da nam perejo drugi. Še posebej možgane. Torej berimo, da nam ne bodo brali drugi.«
Marko Stabej (2017)
Danes pišemo več kot kadarkoli. Pišemo elektronska sporočila, SMS-e, objave v družbenih omrežjih, instantna sporočila, komentarje k spletnim vsebinam, forumske objave, bloge ali celo vsebine spletnih strani. S porastom obsega pisne komunikacije lahko opažamo, da mnoga tovrstna sporočila niso v knjižni slovenščini, so površno in na hitro napisana, polna tipkarskih, pravopisnih in slovničnih napak in »napak«. Iz komunikacije, ki poteka prek njih, se zdi, da so na podoben način tudi brana: površno, na hitro, napačno.
Čeprav celo uporabniki radi križajo kakšnega glasnega srboriteža v družbenih omrežjih, češ, kaj bo govoril, saj niti slovensko ne zna pošteno, poglejmo tukaj na te vrste komunikacijo še s širše perspektive.
Analize jezikovne rabe v govoru in novih spletnih medijih kažejo, da obstajajo sistemske težnje: bolj zasebna in interaktivna kot je komunikacija, več odmikov in večji odmiki so od knjižne rabe, in obratno – bolj kot je komunikacije javna in neinteraktivna, večja je težnja k rabi knjižne slovenščine. Vzporedno s tem zaznamo tendenco, da se uporabniki, ki niso fizične osebe (torej podjetja, ustanove …), večinoma izražajo v knjižni slovenščini, neknjižna raba prevladuje pri uporabnikih – fizičnih osebah.
V komunikacijskih kanalih na internetu tako analiza slovenskih tvitov, forumov in spletnih komentarjev kaže, da je največji delež neknjižne rabe na Twitterju in da se na primer med slovenskimi tviteraši razvije prav domača debata:
ma čak, a ne bi mogu bit model že v čuzi? koga se čaka?
sodne počitnice so. al neki.
a to tud za Furs vela?
V slovenskih forumih, kjer so besedila bolj problemsko usmerjena, strukturirana in formalna, je delež neknjižnega besedja nižji kot v tvitih, še nekoliko nižji pa v komentarjih na spletne novice. Slednji ob tem kažejo, da raba knjižnega jezika ne pomeni samo nepoznavanja ali malomarnosti, ampak lahko izraža tudi večjo distanco in pokroviteljstvo: v negativnih komentarjih (Če zaupaš našim medijem, so še skoraj vsako leto bile kritike glede naših pesmi pozitivne, ampak rezultata pa nobenega in isto bo letos) je namreč bolj pogosto rabljen knjižni jezik kot v pozitivnih komentarjih (Dajmo klobasica!!!:)).
Uporaba knjižne slovenščine torej praviloma vzpostavi neki bolj formalen ali celo pokroviteljski odnos. Iz govorjene rabe poznamo opažanje, da starši z otrokom, ko ga opozarjajo na neprimerno vedenje, preklopijo v bolj knjižni jezik kot sicer.
Ob vsem navedenem torej znova ugotavljamo, da ključno vprašanje za uporabnike ni, ali smo se na nekem mestu izrazili knjižno ali neknjižno, ampak ali smo se pri tem ustavili za trenutek in premislili o svoji komunikaciji, o njenem kontekstu, namenih in učinkih na naslovnike ali pa smo samo na hitro ošvrknili neko sporočilo in navrgli prvo asociacijo, ki nam je prišla na pamet, ter hiteli listati naprej.
Da lahko jezikoslovci raziščejo značilnosti jezika v novih spletnih medijih, so naredili zbirko slovenskih tvitov, forumskih objav, komentarjev k novicam, blogov in wikijev – korpus JANES. Obsega več kot 226 milijonov besed. Korpus je namenjen raziskovanju spletne slovenščine in je tudi javno dostopen prek konkordančnika noSketchEngine pri IJS.
Čeprav sta korpus JANES in konkordančnik noSketchEngine namenjena predvsem za analize jezika, lahko s preprostim vpisom iskane besede po njem prosto brskajo vsi zainteresirani uporabniki.
Korpus JANES in rezultati analiz spletne slovenščine v njem so objavljeni v monografiji Viri, orodja in metode za analizo spletne slovenščine.
Sledi: V službi komunikacije