»Človek je sposoben zgraditi jezik, s katerim lahko izrazi vsak smisel, ne da bi vedel, kako in kaj pomeni vsaka beseda. – Tako kot tudi govorimo, ne da bi vedeli, kako nastajajo posamezni glasovi.
Pogovorni jezik je del človeškega organizma in ni nič manj zapleten kot ta.
Človeško je nemogoče iz njega neposredno posneti logiko jezika.
Jezik prekriva misel. In sicer tako, da iz zunanje forme obleke ni mogoče sklepati na formo prekrite misli; zakaj zunanja forma obleke je namenjena drugačnim ciljem in ne temu, da bi lahko spoznali obliko telesa.
Tihi dogovori za razumevanje pogovornega jezika so silno zapleteni.«
L. Wittgenstein, 1976
Izrazite razlike
Med pisno in govorjeno rabo jezika obstajajo izrazite razlike. Raziskave, ki so se vse od dvajsetih let dvajsetega stoletja vrstile večinoma resda na angleškem jeziku, dokazujejo pomembne razlike v dolžini besed, ki jih povprečno uporabljamo v govorjeni in pisni rabi, v dolžini povedi, dolžini besedil, variabilnosti slovarja; nadalje so razlike v težavnosti uporabljenih besed, abstraktnosti, zgoščenosti misli in razumljivosti besedil ter v distribuciji besed. Številne razlike so opazne tudi v skladenjski rabi. Brez dvoma prehod iz govorjene v pisno rabo in obratno spremljajo pomembne spremembe v vzorcih, katere besede uporabljamo in kako.
Ključno se je zavedati, da se govorjena in pisna raba jezika razlikujeta zato, ker služita različnim namenom: nekatere komunikacijske potrebe večinoma zadovoljujemo skozi govorjeno rabo, druge prevladujoče skozi pisno rabo. To bistveno vpliva na razlike med govorjenim in pisnim jezikom.
Kaj so torej najbolj tipične besede, ki jih uporabljamo v govoru?
eee, eem, mmm, aaa, nnn.
mhm, aha, aja, veš/veste (vedeti), okej, v bistvu (bistvo), glej/te (gledati), poglejte (pogledati), zdaj, mislim (misliti), vidiš/te (videti), v redu (red), nič, dobro, jah.
ful, glih, fajn, evo, pizda, cajt, izgledati, okej, kao, probati, ajde, valjda, ziher, ratati, pasati, kul, ovi, fora, zrihtati, fejst, mejl, špilati, tavžent, dec, zastopiti, farba, murka, ahtati, štuk, šimfati, štrihati, zalimati.
pol/potem – zdaj/zdajle, noter/notri – ven, tukaj/tule – tam, gor – dol, sem – tja, nazaj – naprej.
tukaj, tule, tam, tale, tak, takole, tako, tisti.
jaz, oni.
- dobro jutro, hvala, gospod, prosim,
- glagoli premikanja: iti, priti, hoditi,
- glagoli rekanja: reči, praviti,
- dajanja: dati,
- delanja: narediti, delati,
- poslušanja: čuti, slišati,
- gledanja: videti, gledati, pogledati,
- vedenja: vedeti, znati,
- mišljenja: misliti,
- glagol imeti,
- izražanje odnosa, mnenja, stališča ali emocij govorca: ful, fajn, super, res, joj, pizda, lepo, dobro, jah.
- Izrazi, »priljubljeni« v govorjeni rabi: pač, malo, čisto, itak, nekako, točno, dosti, res, mogoče, zraven, lepo, sigurno, dejansko, stvar, v določenih rabah tudi zaimek kakšen ter nedoločni zaimki nekako, nek in nekje.
- zaimki na –le: tule, tale, zdajle, takole, tukajle, tamle, takle, tistile, prejle,
- pomanjševalnice: pesmica, slikica, kavica, mamica, majčka, flaška, dudka, mucka, zadevica, otroček, pobič, gvantek, kuglica, dekica, šipica, mlekec, župica.
Da lahko jezikoslovci raziščejo značilnosti govorjenega jezika, najprej posnamejo in transkribirajo govorjeni jezik. Za slovenščino je v ta namen leta 2012 nastala zbirka posnetkov in transkripcij govorjene slovenščine, ki jo imenujemo korpus GOS. Vključuje okrog 120 ur posnetkov (po)govora v najrazličnejših situacijah, ki smo jim izpostavljeni vsak dan: od radijskih in televizijskih oddaj prek šolskih ur in predavanj do zasebnih pogovorov med prijatelji ali v krogu družine ter raznih delovnih sestankov, svetovanj, pogovora ob prodaji, storitvah ipd.
Korpus je sicer prvenstveno namenjen raziskavam slovenščine, vendar lahko s pomočjo uporabniško prijaznega spletnega vmesnika po njem brskate vsi.
Opisan je v monografiji Slovenski govorni korpus Gos.
ZANIMIVOST: Izpiski izjav iz korpusa GOS:
ma muere bet muokra spoza banjata spoza fortunata 🔉 | pr men nej blu dežja nej nobenga dnara zdej 🔉
ja to je to je film 🔉 | in moram jez to skoz sama seb dopovdvat sej to ni res a ne 🔉 | eee po je pa bolj de na gledaš 🔉 | je bolj da kešno reč prebereš z našeh krajev 🔉
da navš ti pre() kej preveč zaračunaval 🔉 | a veš to je tut n() pretiravat ne smeš a veš kuga 🔉
pa ne morš se vsest na travo ne nč ... 🔉 kaj je pol fora trave 🔉
veš kva pa če b šla v naravo mal? 🔉
gdo je emo dinar je preživo gdo ga ni emo je bil revež tako ko je i danas ne | ako ako maš maš ako nimaš pa si revež | takovo življenje je blo prek i i seda je 🔉
sem mislu da bom baget sem pa sam kasmet 🔉
to samu vajina bujna domišljija dela tlelele ni rečen de se tu sploh dogaja v resničnem živlenju 🔉
eee da bi ludje eee ni treba da majo ne vem kaj ampak da majo eno normalno življenje 🔉
to se mi je pa zelo fajn zdelo lej ko piše da ne n() da da naj ne počnemo vsega sami 🔉 | da si mrmo delo tk zorganizirat da tud se potrudimo drugim zaupat pa tud eee eee komu drugmo dat še kaj naret ne pa da hočmo vse sami naret vse od začetka do konca bi kr radi sami naredli pa eee eee ker pač mislimo da s() da bo tej v redo naredu nareto če sami nardimo 🔉
jz prajim bolj se ahčeš več šans je da se vserješ 🔉
Sledi: Nov čas, novi mediji, nov jezik?