Besede, besede, besede – Ditko.si – Digitalni jezikovni globus

Besede, besede, besede

»Ena temeljnih značilnosti naravnega jezika je, da lahko izrazi pomen, ne da bi se naslovnik ob tem mučil. Samo tisti, ki jezik analizira, se muči.«
Hanks, 2013

Na dnu vsake komunikacije, v temelju jezika, so besede. Kako izbrati tako, ki bo imela ravno pravi učinek? Včasih je to težko. Ne najdemo besede. Ne najdemo slovenske besede. Ne najdemo prave besede. Besede zmanjka. Nam gre težko iz ust. Beseda da besedo, beseda pade na kamen. Beseda ni konj, lahko pa je častna. Ali zadnja. Besedo imamo, tudi če nimamo nobene lepe. Držimo besedo, čeprav je včasih ne izbiramo in ne najdemo lepe besede za nikogar, kdaj drugič pa ne črhnemo niti ene besede, ker je škoda besed. Včasih besedo celo snedemo, jo vzamemo komu iz ust ali pa jo samo držimo.
Ko nam zmanjka besed, ko vznikne jezikovni dvom, je čas, da odpremo slovar. Večina slovarjev slovenskega jezika je danes zbrana na portalu fran.si. Do danes se je nabralo kar nekaj različic Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ob tem pa velja biti pozoren vsaj še na pravopisni slovar in slovar slovenskih frazemov. Iščemo lahko po vseh hkrati.
Kaj je vivarij? Je vivarij polen ali poln? Zakaj za vivarij ne skrbijo kadroviki niti kadrovniki in kaj od tega naj uporabimo, ko govorimo o njih? In s tem kadrovikom Klemnom so same težave – ko ga ni, nikoli nismo prepričani, ali ni Klemna ali ni Klemena? Pa tak sanjalec je – ali morda sanjavec? In samo upamo, da ne bo šel na Ptuj, ker kaj pa če bi morali raje reči v Ptuj?

Portal Fran združuje slovarje, slovenistične jezikovne vire in portale, ki so nastali ali še nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, osrednji instituciji za izdelavo slovenskih jezikovnih priročnikov. Če želite poiskati besedo po SSKJ, pravopisnem slovarju in drugih slovarskih virih, nastalih pri tem inštitutu, je Fran pravo mesto. Omogoča vam tako povsem preproste kakor tudi zelo kompleksne poizvedbe.

Surikate Suricata suricata od leta 2011 domujejo tudi v ljubljanskem živalskem vrtu. Na spletu veliko izvemo o njih: da živijo v južni Afriki, savanah, puščavah in polpuščavah, kopljejo rove, se prehranjujejo s strupenimi kačami in škorpijoni ter so imune na nekatere njihove strupe. Imajo ostre zobe, dober globinski vid, a majhno vidno polje. Preživijo lahko brez pitja vode. Ogledamo si lahko njihove ljubke slike ali celo posnetke.

Mene pa vendarle grize ena stvar: a v slovenščini res ne obstaja nobeno drugo ime zanje? Termania mi odkrije odgovor: nekateri prevajalci so surikato poimenovali za zemeljsko ščene. Ko iščemo besede, njihove pomene, prevode, terminologijo, sopomenke…, je Termania pravi naslov.

Termania je prosto dostopni spletni slovarski portal, namenjen predvsem iskanju po slovarskih zbirkah, omogoča pa tudi urejanje slovarskih zbirk oz. gesel. Namen portala je postati centralno mesto zbiranja terminoloških in drugih podatkov slovarske narave za slovenščino, v kasnejši fazi pa tudi za druge jezike. Prednost portala Termania pred drugimi slovarskimi portali je predvsem v tem, da so na enem mestu preko enotnega vmesnika na voljo slovarji povsem različnih tipov in struktur, tudi dvo- in večjezični, in to ne samo za iskanje, temveč tudi za urejanje.

Slovenščina sodi med »morfološko visoko pregibne jezike«. Preprosto povedano, to pomeni, da ima za Angleža nepredstavljivo veliko različnih oblik besed in tako zakomplicirano sklanjanje, da se nam še samim včasih zatakne. Odstavimo premiera ali premierja, imamo sobo z betonskimi tlemi ali tli, ptica maha s perutma ali s perutima, reči že vendar nekaj ali reci že vendar nekaj? Ko se zatakne pri pregibanju besed, se lahko zatečemo v Sloleks.

Nagrada za bogastvo oblik v jeziku pa je svoboden besedni red. Kaj rečemo na začetku stavka in kaj na koncu, kaj prej in kaj potem je stvar našega poudarka in presoje, ne stvar slovnice, kot morda v angleščini in drugih podobnih jezikih.

Sloleks je leksikon besednih oblik in vključuje izpisane celotne sklanjatvene in spregatvene vzorce za več kot 100.000 slovenskih besed. Za vsako obliko ima pripisan podatek o pogostosti njene rabe v korpusu Gigafida. Ta podatek nam pride prav predvsem takrat, ko je na voljo več različnih oblik in se moramo odločiti, katero bomo uporabili (npr. z otroki, z otroci in z otrocmi). Oblike, zapisane s sivo pisavo, so neknjižne, zapisane z modro pa knjižne.

Se vam zgodi, da včasih enostavno ne najdete prave besede? Kako bi drugače povedali, da je riziko previsok, da razpis nudi sredstva za razvoj, da izgleda, da bodo časi lepši, da greste na otvoritev razstave, naslednji teden pa na ekskurzijo na Obalo?

Slovar sopomenk pri CJVT vam morda ponudi kakšne primerne predloge. Recimo: tveganje je previsoko, razpis zagotavlja sredstva za razvoj, zdi se, da bodo časi lepši, greste na odprtje razstave, naslednji teden pa na izlet na Obalo. Nepogrešljiv pripomoček za prevajalce in pisce vseh vrst.

Slovar sopomenk sodobne slovenščine pri CJVT vsebuje sopomenke za več kot 100.000 slovenskih besed. Od drugih slovarjev se loči po tem, da je avtomatsko tvorjen z računalniškimi metodami. Kot tak prinaša veliko količino podatkov o sopomenkah, a ti podatki zaenkrat še niso ročno pregledani. Uporabljati jih je torej treba kritično, kljub temu pa so pogosto lahko v pomoč pri pisanju ravno zaradi njihove količine. Pri urejanju slovarja lahko z vnašanjem novih predlogov oz. popravljanjem obstoječih predlogov sopomenk sodeluje kdorkoli. Na ta način je jezikovni skupnosti omogočeno, da se aktivno vključi v izdelavo slovarjev. Koncept takšnega slovarja izhaja iz možnosti, ki jih ponuja digitalno okolje, in je soroden iniciativam, kot je Wikipedija.

Sledi: Vprašati ni greh